Letos smo na enoti Črešnjevec pripravili prav posebno predpraznično druženje. Popoldan smo začeli s predstavo, ki so jo za otroke in starše pripravili vzgojitelji. Ko smo slišali, da je Božiček zbolel za angino, nas je malce zaskrbelo, vendar je Božičkov pomočnik s pomočjo gozdnih živali priklical nasmehe na otroške obraze. Pozabil ni niti na darila. Po predstavi je sledilo prijetno druženje na bazarju, kjer je bilo mogoče izbirati med raznolikimi izdelki. Vonj po medenjakih, grizljanje oreščkov, trgovanje in živahen klepet so ustvarili nadvse prijetno vzdušje.

Hvala vsem, ki ste soustvarili ta čarobni dogodek! Vaša prisotnost in podpora našemu delu sta neprecenljivi.

V vrtcu na Črešnjevcu sveti iskrica dobrote in srčnosti.

Najmlajši v vrtcu so sodelovali v dobrodelni akciji »BOŽIČEK ZA EN DAN« in s pomočjo staršev, ki so srčno podprli idejo vzgojiteljic, praznike polepšali 10 letni deklici iz osrednje Slovenije.
Prav tako so z nabirko igrač in slikanic pomagali RK iz Slovenske Bistrice, ki se je paketov dobrote razveselil, saj jim bodo, kot pravi ga. Petra Hojnik, v pomoč pri pripravi darilnih paketov pri obdarovanju otrok.

Hvala staršem za pomoč in podporo pri izvedbi obeh dobrodelnih akcij.

vzgojiteljici Darija in Alenka

Danes nas je razveselila zimska pravljica – pokrajina, ki jo je pobelil prvi sneg! Otroci iz enote Črešnjevec so dan preživeli v nepozabni zimski igri. Z navdušenjem so izdelovali snežake, se kepali, delali snežne angele in se veselili v mokrem snegu. Njihovi nasmehi in rdeča lička so izvrsten uvod v praznični december, ki že trka na vrata.

Z malčki smo opazovali fotografije otrok sveta in spoznali, da so si otroci med seboj podobni; vsi imajo glavo, roke, noge, oči, ušesa, nos, usta, oblačila, lase…..ter da se razlikujejo po barvi kože, barvi las…Ob opazovanju fotografij so otroci spoznali, da se tudi drugi otroci smejejo, jokajo, so jezni….

Pogovarjali smo se o družinah, o domovih ter o otrocih, ki vsega tega žal nimajo. 

Igrali smo se s prstnimi lutkami otrok različnih ras in zaznavali enakost ob iskanju parov otrok.  Preostanek dne smo namenili poljubni igri, vzpostavljanju prijateljskih vezi in prijetni medosebni komunikaciji.

Teden slovenske hrane smo zaključili s t.i. tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Praznično pogrnjena miza, domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka, zvoki Slakovega Čebelarja  in umirjen klepet so nas okrepčali in nam dali dobro popotnico za s soncem obsijan, pozno jesenski dan. Ob gibanju na prostem in sproščeni igri v naravi, smo ga namenili tudi spoznavanju življenja čebel in njihovega pomena v življenju ljudi.

Dan hoje smo v rumeni igralnici obeležili s pohodom po kraju. 

Pot nas je vodila mimo OŠ, po naselju, vse do železniških tirov. Žal nismo imeli sreče, da bi videli vlak, so pa otroke navduševali traktorji na poljih, tovornjaki in avtomobili na cesti in jesensko obarvano listje. 

Prijazni sončni žarki so nam božali lica in ptičje petje nam je krajšalo pot. 

Prehodili smo 1480 m, kar za nas, najmlajše v vrtcu sploh ni tako malo.